Je Romunija, dežela Drakule in mrkih transilvanskih gora tudi dežela in lipicanca? So kočijo grofa vampirjev vlekli črni lipicanci? In kakšna je Romunija danes, po vstopu v Evropsko junijo? Taka in podobna, seveda pa tudi strokovna vprašanja so se porajala pred potovanjem na generalno skupščino Mednarodne lipicanske zveze (Lipizzan International Federation - LIF), ki je bila konec aprila v transilvanskem letovišču Poiana Brasov. LIF povezuje 11 državnih kobilarn in okrog 20 združenj zasebnih rejcev lipicancev po svetu. Njeni člani se vsako leto srečajo na generalni skupščini, kjer izmenjajo mnenja in izkušnje, letos pa je bila v Romuniji od 24. do 26. aprila tudi volilna skupščina. Na nanjo so kot predstavniki Združenja rejcev Lipicanca Slovenije odpotovali dr. Janez Rus, podpredsednik ZRLS Rajko Fabbro in Dada Lavrič, priložnost za ogled rominske reje lipicancev in izlet smo izkoristili še Matjaž Falkner, Boštjan Trošt in Tina Čič. Po večerni in nočni vožnji preko Hrvaške in Srbije nas je zjutraj pričakala romunska cesta, ki je zaradi tovornjakov in luknj na vozišču upočasnila potovanje. Tako smo na cilj prispeli šele po 18. urah potovanja in petkovo popoldne izkoristili za pozdrav znancev in počitek, zvečer je zasedala rejska komisija, kjer je ZRLS zastopal dr. Janez Rus, Kobilarno Lipica pa direktor Matjaž Pust. V soboto dopoldne pa se je začela generalna skupščina, kjer so ZRLS zastopali dr. Janez Rus, Rajko Fabbro in Dada Lavrič, Kobilarno Lipica pa Matjaž Pust. Člani skupščine so za generalnega sekretarja LIF s prepričljivo večino izvolili Christana Manza iz Avstrije pred belgijsko kandidatko Hildegarde Gekiere. Tako se je Manz v vodstvu LIF-a pridružil predsedniku Karlu Reiterju in vodji rejske komisije dr. Johannu Soelknerju, ki sta prav tako iz Avstrije. Dr. Marko Marc je kot slovenski predstavnik sicer podal kandidaturo za generalnega sekretarja, vendar jo je umaknil še pred začetkom skupščine. Člani skupščine so prisluhnili tudi dr. Johannu Soelknerju, ki je predstavil rezultate raziskav o sivenju lipicancev in mutaciji, ki pripelje do izgube kožnega pigmenta, torej do izrazito svetlejših predelov kože, kar je povezano z kožnimi novotvorbami in melanomi. Mutacijo je mogoče odkriti z genetskimi preiskavami. Tovrstne teste sedaj opravljajo laboratoriji v Španiji, Nemčiji in na Nizozemskem, uporabni so tudi takrat, ko bi želeli že pri žrebetu razkriti, ali bo morda ostalo temno. Člani skupščine so razpravljali tudi o vprašanju "žigosanje ali čipiranje" in sklenili, naj se konje še naprej tudi žigosa, kjer to ni prepovedano. Govorili so o vprašanju priznanja čistokrvnosti lipicancev iz držav, ki niso članice LIF-a, pa tudi o drugih temah in izboru kraja naslednje skupščine. To bo hrvaški Lipik leta 2010. Zanimiv popoldanski dogodek je bil ogled državne kobilarne Samabata de Jos, kjer redijo lipicance od leta 1874, ko so v Romuniji ponovno vzpostavili rejo lipicancev - ta je bila bila namreč leta 1809, po Schoenbrunskem sporazumu, prenesena na Madžarsko. Kot že rečeno, se je leta 1974 zgodil nov začetek ob vznožju Transilvanskih Alp, kjer so za konje zagotovili posestvo s 3.000 hektari površin, obilico paše in primerno subalpsko klimo. Danes ima Sambata de Jos 306 konj, od tega 57 plemenskih žrebcev in 75 plemenskih kobil, letno beleži prirast od 65 do 70 žrebet. Prizadeva si za homogeno rejo in ohranjanje 14 rodov kobil ter sedem linij žrebcev. To so: Conversano, Favory, Maestoso, Neapolitano, Pluto, Siglavy Capriola in Tulipan. Žrebce trenirajo tako pod sedlom, kot tudi v vpregah, kjer so tudi najbolj uspešni. Udeležencem skupščine so predstavili tako plemenske žrebce kot tudi mlade žrebce v treningu, vprege, delo na dolgih vajetih in delo pod sedlom. Prijetno doživetje je bil sprehod med čredo kobil z žrebet in ogled hlevov z žrebci, kjer so se žrebci izkazali kot izredno prijazni in zaupljivi, romunski prireditelji skupščine (ki so v LIF vstopili leta 1991) pa so se nasploh izkazali kot zelo prizadevni in gostoljubni gostitelji. Ta vtis se je še okrepil po večeru ob zvokih romske glasbe, v s kožami in tradicionalnimi poljskimi pridelki okrašeni brunarici. Lipicance v zasebni reji smo lahko občudovali že tik pred hotelom v Poiani Brasov, nato pa še v nedeljo dopoldne, ko se je predstavilo njihovo združenje in so člani skupščine udeležili tudi priložnostnega ocenjevanja konj. Med njimi je bilo, tako kot v državni kobilarni, veliko vrancev in rjavcev, ki so bili za oko še posebno privlačni. Naslednje poglavje je bilo slovo in pot domov. Na povabilo direktorja slovaške državne kobilarne Topolcianky Michala Hornyja nas je popeljala še na ogled te kobilarne in slovaške reje lipicancev, arabcev, huzulov in slovaških toplokrvnih konj. Tina Čič



Pokaži vse novice